15.dan: Farewell meeting - zaključno srečanje

Gostitelji so nas prosili, da strnemo svoje vtise, in to na čisto šolski način - da naredimo plakat s kratkimi zabeležkami.
Kot vedno smo se vprašali, pa zakaj stet to, no na koncu smo se le potrudili in tole so naši izdelki, ki smo jih izdelali v parih:

Ne samo napisali, tudi pri predstavitvi smo se izkazali s svojo angleščino, tako da je bila naša gostiteljica Šivon (Siobhan, kakor se napiše) zelo zadovoljna.

Opravili smo že check in na povratni let, samo še spakiramo in gremo!

Pred odhodom pa še skupinska slika skupaj z našo Šivon

Bye  bye Irska......

14. dan, Distance learning

Gostitelji so se želeli pohvaliti, da so razvili sistem za učenje na daljavo na področju konjereje. V kratkem uvodu so povedali, da je konjereja in konjski šport velik biznis na Irskem in za to je potrebno veliko znanja. Ker pa rejci nimajo časa, da bi se udeleževali izobraževanj, so pripravili spletno učilnico z vsemi materiali. Imajo zelo veliko udeležencev iz celega sveta, od Avstralije in Nove Zelandije do Amerike.
Ko pa so sistem hoteli praktično predstaviti, je računalniški sistem zatajil. Začetek šolskega leta jim je zagodel, ko so računalničarji ponastavili in posodobili vse računalnike, običajni smrtniki pa potem naletijo na težave.....
V tolažbo so nam obljubili , da bomo dobili gesla za dostop do teh materialov.

13. dan: Ponovno na farmi
Še enkrat smo se ze zjutraj in popoldne podali na molžo. Za razliko od prejšnjih dni, je trajala veliko dlje zaradi krav po porodu, ki jih seveda molzejo posebej. zakaj naenkrat toliko krav po porodu? Uporabljajo sistem sezonskega parjenja, torej vse krave osemenijo v koru dveh, treh mesecev in seveda so potem tudi porodi skoncentrirani na tri mesece.

Ker smo v skupini sami takšni, ki nas zanima kmetijstvo, smo se odpravili v bližnjo kmetijsko trgovino. Kupili smo sondo za napajanje telet, ki smo jo videli na farmi.
Začudilo pa nas je, da smo kar prosto na policah videli zelo močne pesticide, naprimer herbicid Roundup, ki ga proizvaja razvpita Monsanta.

O njem je v Evropi kar veliko debate o škodljivosti, na spletu lahko najdete veliko zapisov.

Dokazano: zloglasni herbicid povzroča hude okvare

12. dan: Zavetišče za konje

Na Irskem konjev ne koljejo in jedo, zato je zelo pereč problem zapuščenih starejših konjev in konjev, ki niso primerni za šport. Obstaja kar nekaj zavetišč za konje, zato smo se odločili da enega izmed njih tudi obiščemo. Morali smo vstati zgodaj, saj nas je taxi čakal že ob 9.30 ;) (podatek za tiste, ki ste v šolo odšli že okoli 7:00, taksi nas je čakal po slovenski uri ob 10:30 :). Prispeli smo v zavetišče in takoj so nas uporabili kot marljivo delovno silo - očistili smo vse 3 ogromne izpuste, 2 dijaka pa sta medtem sprehajala psa. Eden izmed psov se je prenajedel trave in bruhal (verjetno je bil vegetarijanec). Ostali smo medtem še skrtačili 2 konja.

Ko sta se sprehajalca psov vrnila, smo naučili to še njiju in uspelo nam je nemogoče.... dojela sta kaj je treba storiti - skrtačiti konje!! (s posebnim povdarkom na rep). Enega izmed očiščenih konj so slikali za facebook, kjer pozivajo ljudi naj jih posvojijo.

Še en filmček, kjer Andraž izkazuje svojo ljubezen do konjev!

Pa še Kevinova umetniška fotografija:

11. dan: Nedelja, dan za počitek in rekreacijo

Nedeljski dež nam je kar prav prišel, da smo si  malo odpočili. Klub temu pa nismo samo lenarili, v prostorih za druženje smo igrali namizni tenis, biljard in namizni nogomet. Zvečer pa še karte, med bivanjem smo se naučili igrati tarok in obnovili znanje remija. Pa aktiviti nam je tui popestril nekaj večerov.

10. dan: Kopanje v ledeno mrzlem morju in ogled letalskega mitinga

V soboto smo odšli v mesto na severni obali moraja Portrush z namenom ogleda letalskega mitinga, klifov ter kopanja v mrzlem morju. Po peščeni obali smo prišli do znamenitih strmih Irskih klifov.

 Na obali nas je presenetil mlad tjulen, ki bo po naših predvidevanjih brez matere kmalu poginil. 

Najpogumnejši od nas smo odšli preveriti temperaturo vode, ki je bolj primerna za tjuljnje kot za ljudi. Ker je bilo kopalne sezone konec, je še tistih par kopalcev nosilo neoprene, mi pa smo v kopalkah pritegnili pozornost irskih deklet. 

Ke je bial plaža zaradi mitinga že zaprta za obiskovalce smo se morali vračati čez privatno golf igrišče. Tam pa nismo naleteli na prijazen sprejem, čeprav smo želeli dajati videz profesionalnih igralcev. Po dolgem iskanju smo našli šivanko v kupu sena – IZHOD in prispeli smo v središče mesta, kjer je bi lob mitingu tudi sejem. Na njemu niso točili alkohola, kar smo sprejeli z velikim odobravanjem ;).  Ogledali smo si letalski miting, vojaško razstavo in avtomobile prestižnih znamk. 

Našli smo tudi raj za naše otroke ( Dejan in Mark ) lunapark.  

9. dan: Obisk privatne farme molznic

Bili smo na ogledu privatne farme mlečnih krav. Najbolj nas je navdušilo posestvo, ki meri kar 90 hektarjev v enem kosu!

 Lastnik nam je razložil celotni proces reje. Pri oskrbi telet  smo zvedeli nekaj novega, teletom, ki ne popijejo dovolj kolostruma, tega aplicirajo prek sonde direktno v želodec, saj se le tako lahko zagotovi priporočena količina popitega  kolostruma in zaščita pred kužnimi boleznimi.
Teleta, stara od  7 do 60 dni, torej do odstavitve, pa se hranijo na avtomatu za napajanje telet..

 Bikce stare 3 tedne prodaja za meso oz. nadaljnjo rejo v mediteranske dežele… Španijo in Portugalsko.

Molzišče se imenuje ‘’SWING OVER’’. 16 krav pride na eno stran molzišča, priklopi enote, nato drugih 16 na drugo stran kjer jih pripravi na molžo in tako naprej…

Dejan je bil posebej navdušen nad trosilcem nastilja imenovanim Bobman. Bili pa smo razočarani nad dejstvom, da nimajo skoraj nič mehanizacije, saj za vso košnjo, gnojenja in ostala dela s traktorji najame druge izvajalce.

Lastnik se je tudi pohvalil z visoko mlečnostjo krav, 10.000 l v laktaciji – povprečno. Na kmetiji ima zaposlena 2 človeka, tako da si lahko lastnik privošči kakšen prost viken in dopust in vsa dela na kmetiji takrat postorijo zaposleni. Presenetil nas je tudi z ekonomiko proizvodnje, saj kljub dejstvu,da je sedaj cena mleka še vedno nižja kot kot pred mlečno krizo, ima večji dobiček, saj je znižal stroške pridelave. Kkmetiji že nekaj časa nima problemov z boleznimi kot so: IBR, BVD in bruzeloza, tato so ukinili nekatera cepljenja. Na splošno pa imajo na Irskem problem s tuberkulozo in paratuberkulozo, ki pa ju hočejo v Veliki Britaniji izkoreniniti. Veliko dajo poudarka tudi na preventive bolezni, npr. Za preprečevanje poporodne mrzlice krave  v obdobju presušitve  dobivajo zelo nizke vsebnosti kalcija, nekaj dni pred telitvijo pa dobijo boluse kalcija in magnezijev preparat.

Ravno v času našega obiska, so kosili 3. odkos. Hitro smo uvideli da je ta  količinsko občutno večji kot pri nas 1. odkos. 

7. in 8. dan: Zamenjava skupin

Ker smo delo skupin že opisali, se bomo tokrat posvetili samemu Grenmount kampusu. Natal je na starem posestvu.

Področje Greenmount kampusa je bil nekoč del samostana ustanovljenega že leta 550. Po razpadu samostanov v vladavini kralja Henrija VIII. Nato je na posestvu živela družina Thompson do druge polovice 19. Stoletja. Na to kažejo upravna in pomožne stavbe kolidža.

V začetku prejšnjega stoletja je bilo odločeno, da se vzpostavi kmetijski kolidž na severovzhodu Ulsterja. Imetje Greenmount je veljalo za primerno, leta 1910 pa ga je kupil Kmetijski odbor za kmetijstvo. Po nekaterih strukturnih spremembah prebivališča se je prva seja začela 8. oktobra 1912, ko je obiskovalo 11 študentov, na kar opozarja tudi spominska spominska plošča.

Danes je to velik kompleks, ki obsega 20 hektarjev. Čeprav smo veterinarji in ne vrtnarji, nas je očarala anglepka travica, ki jo skoraj dnevno kosijo in je popolnoma brez plevela. Prav tako pa tudi angleški ograjeni vrt.  Angleški podeželski vrt je poseben zelo formalen stil vrtnega oblikovanja,

kjer ni nič prepuščeno naključju, kljub temo pa posamezen gredice delujejo naravno. Osnova vrta so žive meje in zidovi, ki vrt delijo na različno velike dele. S svojo višino ščitijo rastline in ustvarjajo blažje klimatske pogoje. Vsak del ima sebi lastno obliko in zasaditev. Sestavni del vsakega dela je manjši kotiček za posedanje, od koder je lep razgled na grede. 

Kevina pa je še posebej navdušil labirint oblikovan iz bukve.

Pomembno mesto v angleškem podeželskem vrtu ima voda. zato je ribnik sestavni del vrta. Njegov rob je oster in pogosto tlakovan s kamnitimi ali lesenimi ploščami. 

6. dan: Delo na farmi ovc in govejih pitancev

Delo druge skupine je potekalo na farmi, kjer redijo pitance, telice za obnovo črede ter ovce. Najprej smo se s terencem odpeljeli na obhod, kjer smo na pašnikih preverili, če so vse živali žive in zdrave.

 Ob tem so nam delavci razložili tudi tehnologijo reje. Na primer vsem telicam sinhronizirajo estrus in jih nato umetno osemenijo, medtem ko za starejše krave uporabljajo bika, ki ga vidite na sliki.

Kot vsak delovni dan na farmi smo pričeli s krmljenjem živali, ki niso na paši. Seveda tudi brez kidanja ne gre, temu strokovno pravimo, da smo poskrbeli za ustrezne zoohigienske razmere.

Eni držijo vile v rokah, drugi pa roke v žepih ;-)

Ko so bile vse živali site in prostori očiščeni, smo se odpravili na divji lov za ovcami. Naš namen je bil odbrati ovce primerne za zakol. To smo opravili s pomočjo sistema za odbiranje ovac, ki vključuje ograje in  lovilno tehtnico. Vsako ovco smo razvrstili v skupine po določeni teži, označili smo jih s barvnim križem na hrbtu.

Po končanem delu z ovcami smo se lotili aplikacije antiparazitik Zenil per oralno ali po domače v  ”gobec˝. Za fiksacijo telic smo uporabili  podoben sistem kot pri ovcah le da je večji. Ko je bila žival fiksirana je eden od skupine s posebnim aplikatorjem živali iztisnil ustrezno količino zdravila.

Po končani aplikaciji smo telico spustili in nas je že čakala naslednja. Ko smo končali z zadnjo, smo bili zelo veseli, ker smo jo odnesli brez poškodb.     

5. dan: Delo na mlečni farmi

Po strokovnih ogledih je nastopil prvi pravi delovni dan, prvo delovno jutro, prvo zgodnje vstajanje… Razdelili smo se na dve skupini, prva, ki jo ta dan sestavljamo Kevin, Andraž in Ksenja, se je odpravila na molžo. Vstati smo morali že ob pol šestih zjutraj, saj se je molža pričela ob šestih (akademskih 15 min za Irce). Molzišče je sestavljeno iz skupnih 32 enot, po sistemu ribje kosti, na vsaki strani molzejo po 16 krav. Molzišče povečujejo na kapaciteto 40 enot. 

Postopek molže je sledeč:

·         izmolzemo prvi curek, s tem ugotavljamo, če je mleko nespremenjeno in primerno za molžo,

·         penasto razkužilo nanesemo na seske, jih nato dobro obrišemo s papirnato brisačo,

·         molzno enoto namestimo na vime

·         po končani molži sledi ponovno razkuževanje seskov.

Krave, katerih mleko ni primerno za prehrano ljudi, pomolzejo v ločene zbiralnike. Po dobri uri in pol so bile vse krave zopet na paši, naša naloga pa je bila še očistiti molzišče in predvsem sebe, saj smo izgledali kot svinje v blatu (seveda brez užitka). Ponovna molža je sledila ob 4 uri popoldan.  

Krave so opremljene s tranponderji, ki beležijo količino namolzenega mleka, glede na to krave ob molži avtomatično dobijo proizvodnji primerno količino krmil, ki jih med molžo tudi pojedo.

Krave sezonsko semenijo, kar pomeni, da tudi vse telijo v obdobju dveh mesecev. Obdobje telitev se je pravkar začelo. Krave, ki telijo, imajo na voljo velik boks na debelo nastlan s slamo. Ob našem prihodu smo videli, da je ponoči ena izmed krav telila, teliček pa je že veselo sesal. Ob kravi je bila tudi izločena posteljica, torej se je krava po porodu že očistila.

O delu druge skupine pa jutri!

4. dan: Belfast

Tako kot prejšnji dan  smo se odpravili v Belfast. Zaradi velike gneče na vlaku, primerljive z gnečo na troli št.1 ob 14:15, smo se posedli kar na tla. Nato smo se sami brez profesorja odpravili proti muzeju Titanika. Tam smo spoznali zgodovino nastanka same ladje ter njen tragični potop.

V sklopu muzeja je bil vključen tudi ogled zadnje izdelane ladje družbe, ki je izdelala Titanik.

Ker je ženska brez trgovine kot avto brez gum smo  na željo naše edine predstavnice nežnejšega spola odšli v največje nakupovalno središče Victoria Square. Tam smo obiskali tudi Starbucks. 

Med tem, ko smo se mi spoznavali z usodo Titanika, je profesor obiskal festival Belfast mela - festival kulturne raznolikosti, na katerem skupine različnih etničnih skupin predstavijo svojo kulturo in kulinariko. Nekaj utrinkov s te prireditve:

3. dan: Antrim in Belfast

 Zjutraj smo si v Antrimu ogledali parado, ki jo organizira  Royal Black Institution. Ta temelji na učenju Svetega pisma in se zavzema za pospeševanje krščanskega sporočila o križu ob spoštovanju tradicije reformirane krščanske vere. Na paradi smo videli različne narodne noše in slavnostna oblačila. Gledalce so navdušili z različno glasbo.

Po paradi smo z vlakom odšli v Belfast, kjer smo si ogledali največjo tržnico na Irskem St. Georges market. Na tržnici prodajajo zelenjavo, ribe, meso, razne spominke in tipični irski golaž (Irish stew).

Na irskem imajo zelo radi steake aberdim angus goveda 

V mestni hiši nam je vodička razkazala prostore in na kratko predstavila zgodovino mesta in hiše.

Predstavnik v mestnem svetu se pripravlja na govor.

Začasni župan Belfasta bo pravkar povedal nekaj pametnega, pomočnica župana in direktor mestne uprave sta  mu v veliko pomoč  

Nadaljevali smo s strokovnim programom, ogledom živalskega vrta. Do tja smo se lačnih ust popeljali z znamenitim dvonadstropnim avtobusom . V restavraciji smo naleteli na prvo razočaranje, kjer je zmanjkalo tople hrane. Ker je prodajalka opazila naše izjemno razočarane obraze, nam je v zameno podarila čips in nam pripravila sendviče. Drugo razočaranje je bil sam živalski vrt kjer so zaradi poznih ur zaprli polovico vrta. Za razliko od Ljubljanskega živalskega vrta imajo pingvine, gorile in zelo nečista stekla, da smo komaj kaj videli. Smo se pa odlično sporazumevali z opicami, še sami ne vemo zakaj.